Glavna prireditvena dvorana

((Aaarsh.^^))

Tako imenovana zabava se je vse bolj nagibala k zelo, zelo, zelo dolgocasemu postavanju, popivanju in cvekanju, kar nikakor ni bilo Armu po godu. Rad je imel ognjevite zure, kjer so utripale luci in so na odru nazigale kake kvalitetne carovniske rock skupine, ki so posteno razgrele ozracje, da je bilo dekletom povsem vseeno, ce si jih pricel otipavati kar sredi mnozice. Ah, zlati Drumstrangovski casi. Zmajal je z glavo in naredil se en dolg pozirek svoje krvavo rdece pijace, ki si je zasluzila ta pridevnik. Zatisnil je oci in globoko vdihnil vonj svoje okolice. Sprva ni zaznal nicesar posebnega, razen da je celotno dvorano preveval mocan vonj po alkoholu in cloveskem potu - ah, blazeni vampirizem, nobenega potu in podobnih neumnih zadevscin. Namuznil se je sam pri sebi in nadaljeval z globokim polnjenem pljuc. Nekje na polovici vdiha mu je v nos priplaval tako mocan vonj, da se mu je kar zaletelo in sunkovito je odprl oci, zazrl naravnost v krivca. Ali, bolje receno, krivko.

Bila je neverjetno privlacna in neverjetno hladna crnolaska, ki je ravno nekemu nepozornemu sosolcu izmaknila njegov kozarec in si ga posesivno prisvojila. Njegove oci so si na hitro in neopazno ogledale sloko, ceravno nekoliko misicasto telo, ki se je skrivalo pod ocarljivo oprijeto crno obleko, ki ji je segala nekje do polovice stegen, zgoraj pa je razkrivala dokaj globok dekolte. Koticki njegovih ustnic so se lahkotno upognili navzgor, kajti vedel je, da je nasel sebi enako. Samo upal je lahko, da ni bila se ena nadobudna bralka misli, ki je nameravala vso zabavo pokvariti z butastim goljufanjem. Pocasi, lagodno se je dvignil s svojega stolcka in se sprehodil do tistega na njeni desni. S popolno odsotnostjo slabe vesti je prejsnjega okupanta lahkotno odrinil in zasedel njegovo mesto, medtem ko se napol pijani fant sploh ni zavedel, kaj se mu je zgodilo, temvec se je samo opotekel dalje. Naslonil se je na tocilni pult in se z zanimanjem zazrl v privlacno dekle poleg sebe. "Armadal." se je predstavil in ji ponudil svojo roko. "Vi, ocarljiva dama, pa ste?"jo je pobaral z majhnim nasmehom na obrazu.

Zoprna, popolnoma ogorčena se je zazrla v rdečo tekočino - vino, seveda - pred sabo in ga na dušek spila. Čeravno je prej gojila predvsem zaskrbljeno čustvo po skrivnostnem potuhu svoje sestre, jo je sedaj navdajala samo še jeza in užaljenost. Pred glavo se ji je nevede začel prikazovati prizor že nalite Naye, kateri študent, stopnje ASIO leze s svojimi sluzastimi rokami pod obleko in s svojim sluzastim jezikom... fuj. Skoraj bi oddala od sebe glas, ki bi izražal popolni ogab, vendar se je spomnila svoje stave, ki jo je trmasto sklenila, zato je le zoprno obsedela na stolu in škrtala z zobmi. Prekleta trma.
Tako je še naprej kuhala mulo, ko je na svoji desni s kotičkom očesa ujela nemočno kriljenje rok, zamolkel padec in na mestu, kjer je pred minuto sedel okradljena pijanska reva, se je od zraka prikazal s čudno energijo nabita oseba. Kot bi jo nekaj vleklo k njej, nekaj čudnega, nepoznavnega, pa tega osebka sploh še pogledala ni. Ne zares. Vseeno se je Arsh odločila lepo zavrniti vse skupaj in že malce bolj razdražena je gledala predse, ko je vseeno zaslišala glas. Z desne. "Armadal." Spregovoril je mehek, moški glas. Arshal si je vseeno blagovolila obrniti k novo spoznanemu stričku Armadalu. S svojim hladnim pogledom je srečala njegovega, nič kaj toplejšega in prav čutila je, kako bo postala še bolj razdražena, kajti odkritega, še najmanj pa hladnega gledanja, ni prenesla. Vseeno pa je bil zanimiv. To si je priznala. Črni lasje so mu padali na zagorel obraz. Njegove zelene oči so jo preiskovale in čeprav boljše volje, je črnolaska od sebe spravila kratek, tih renč nato pa trmasto zaprla usta in mu vrnila vzvišen pogled. Nato jo je pobaral po imenu. Očarljiva dama. Ha. Trenutno je dvomila, da je zgledala kot slednje, temveč je bolj spominjala na razdražljivo, divjo žival. Če je spet take posebne sorte, ki ne vidi dlje od mojih oblin... je tiho namrgodeno pomislila in raje ni dokončala stavka. Vseeno pa se je odločila mrščiti. Njena nova taktika. Daj obrvi skupaj in se mršči. Rezultat: samo upaj si. Vseeno pa je bila nekoliko preveč slabe volje da bi ga brcnila v rit in poslala nekam (sploh ko je videla da bo govorila z nekom v njenem domu), zato mu je s prstom nakazala, naj pride bližje. Z roko si je zakrila usta, da drugi niso mogli videti, kako bo spregovorila cel stavek ali mogoče še več. To je bila namreč goljufija. "Stavila sem sama s sabo, da sem tiho," je počasi zašepetala in se nato z očmi pozorno ozrla naokoli. "Ne bi smela govoriti s tabo, gospod Armadal. Sploh zato, ker ne delujete da ste tu pod globokim imenom stavka; hočem te zelo dobro spoznati." Ob zadnjih besedah mu je namenila hladen in namrgoden pogled ter mu za nameček ukradla še pijačo, pravzaprav verjetno Bloody Mary. Vanjo je porinila slamico (ni pozabila tistega prejšnega od njene sestre, študenta in SLINE) in med prvim požirkom zamomljala: "Arshal." Nato se je namrščila od okusu pijače. V bistvu ni nikoli jedla paradižnika. In kaj naj bi vedela, kakšen okus ima paradižnik, zato se je le spačila in mu porinila nazaj odurno pijačo. "Fuj. Sem prepričana da bi imela še slina boljši okus kot to," je rekla in jo je prav malo brigalo, kako bo nanjo gledal njen novi sogovornik. Čeprav je magično vezal nanjo pogled. "Našel si najbolj čudno dekletce v celi dvorani. Good job, mister."

Nenavadno dekle se je blagovolilo obrniti proti njemu in ze v prvih nekaj sekundah samooklicanega 'pogovora' je njegovo mnenje o njej zaznamovala njena vec kot nenavadna obrazna mimika, saj se je zdelo, kot da se bori sama s seboj, da ne bi spregovorila. Njen vzviseni pogled ga ni niti najmanj pretresel, kaj sele, da bi ga odgnal, kje pa. Lagodno naslonjen na sank in srkajoc svojo pijaco je cakal, da se bo se vedno neznana dama blagovolila se predstaviti. Z vsako preteklo sekundo so njegove obrvi napredovale visje po celu, dokler se niso raztegnile do svoje dodobra natrenirane skrajnosti, ki se je nahajala skorajda pri robu lasisca, kajti verjeli ali ne, Arm je privzdigovanje obrvi prakticiral vec kot pogosto. Ko se je premaknil se nek drug del telesa, ki je pripadal njej a ni bil obraz, bi se crnolasec skorajda presrecno nasmehnil in previdno se je sklonil blizje, pripravljen da se hitro odmakne, ce bi se izkazalo da gre za kaksno potegavscino. In dama je navsezadnje le spregovorila, ceprav se se vedno ni blagovolila predstaviti. A ze to je bilo bolje kot nic. Pocasi je pokimal, nekoliko presenecen da ga je interpretirala kot nekoga, ki ni bil tam z namenom, da jo zelo dobro spozna, ampak preden bi to postalo nujno pac ni nameraval popravljati njenega napacnega mnenja, zato je samo lahkotno pokimal. Se preden bi jo utegnil zadrzati zase mu je smuknila pijaco in skozi slamico srknila pozirek, Arm pa je samo zadrzeval smeh in cakal na tocno dolocen izraz na njenem obrazu. In res, kaj kmalu se je pojavil - mesanica presenecenja in ogabe - normalni ljudje pac niso bili ravno pristasi krvi. A z njeno krajo pijace je prislo tudi nekaj dobrega - njeno ime. Zadovoljno se je naslonil nazaj in dokrajcil svojo Bloody Mary in odvrnil "In ti si nasla najbolj nenavadnega tipa v celi dvorani. Good job miss."ji je zbadljivo odvrnil, nato pa je vstal s stola in ji ponudil roko "Razen ce nisi stavila tudi, da cel vecer ne bos plesala,"se je namuznil in se malce priklonil, "potem te prosim za ples, Arshal."je dokoncalin se zvedavo nasmehnil.

Grdo ga je gledala, kako je pograbil k ustom svojo pijačo in Arsh se je vedno bolj zdelo, da bi mu jo mogla gospodovalno in trmasto popiti do konca, tudi če ima ogaben okus - po paradižniku, ali kakršni koli stvari pač že. "Se zavedaš, kako ogabno je pretakanje sline?" je z večjim gnusom v glasu vprašala, kot bi morala. Čudne misli je še vedno niso zapustile. "Važič." Tako. Pa je sklenila besedo, ki mu jo bo dala ob pogledu na njegov obraz, ki je izražal užitek oziroma kar koli je pač to že bilo, videti ni bilo nič kaj podobno navadnemu zadoščenju pitje pijače. O, sedaj je Arsh šele hladno pogledala Armadala. "Pravzaprav," je začela z glasom, ki ne dopušča ugovorov, "si me našel ti. In bog si ga vedi, zakaj trenutno vame strmiš, kot bi bila tvoja nova doza pijače." Pri tem je precej zožila oči in postreljala z njimi v njegove pa niti trznil ni. Pod preveliko vztrajnostjo in motrenjem gospodiča, se je začela kujati. Vseeno je bilo nekaj na njem. Bil ji je podoben. Hladen, oster, nepredvidljiv in... trmast. Ja. Tako kot ona. Predstavljala si ga je tudi podobno. Znotraj bolj eksplozivnega. Čustvenega mogoče ne, eksplozivnega pa. Čeprav je dobro pokazal čustvo hladnosti. Hej! Tudi to je neka vrsta čustev! In bil je lep. Ja, bil je. Tudi če ga je trenutno grdo gledala. Vseeno pa Arsh ni bilo prav nič do tega, da bi jo tale na videz skromni mož položil. Ne in ne. Če je Arsh kaj zagovarjala je bila to vez med človekoma, ki jo je dobro prakticirala kot ugled med njima s sestro.
Ni bilo videti, da divje razmišlja. Njen obraz ga je pozorno spremljal in ko jo je prosil za ples, se je najprej ozrla po plesišču in prisluhnila glasbi. Za enkrat nič posebej zaskrbljujočega. "V redu," je počasi rekla in ga pogledala izpod obrvi. "In, če boš imel kakšne pribliske, lahko hitro stavim tudi za nič plesanja." Pogledala ga je s smrtno resnim obrazom, nato pa ji je na obrazu čepel porogljiv nasmešek in z bolj razsvetljenim glasom je izjavila: "Pokažite, kaj znate, gospodič Armadal." Njegove ponujene roke vseeno ni sprejela, iz čiste navade (recimo), ker ni bila vajena se dotikati ljudi nasploh. V ozadju je igral kateri koli valček že, vendar samozavestna Arsh ni nikoli dvomila v svoje plesne sposobnosti, zato se je počasi postavila nasproti Armadala in mu vrgla preračunljiv pogled, vseeno pa se ji je to zdela nadvse zanimiva ideja. Plesati.

"Sploh ni ogabno,"jo je grobo prekinil in zmajal z glavo, "to pocnem dokaj redno, kakih trikrat, dvakrat na dan."namuznil se je in odlozil prazni kozarec. Sledil je nejenmu nenavadnemu pogledu in skomignil z rameni "Vsak ima svoj okus, damica."jo je zbodel in stopil na kamnita tla. Zavil je z ocmi, a ni komentiral njenega komentarja. Ni se mu zdelo vredno zapravljati njegove dragocene energije za take reci kot je bilo brezvezno bockanje, ko pa jo je moral varcevati za bolj zanimive zadeve - recimo polaganje.

A ob njenih naslednjih besedah le ni mogel zadrzati smeha. Morda zato ker si? je pomislil sam pri sebi, a besede, ki jih je izgovoril na glas so bile povsem drugacne "Pijace so alkohol, alkohol povzroca odvisnost in trenutno sem odvisen od tebe. Torej nisi tako dalec od resnice."je povzel in glavo zvedavo nagnil vstran.

Koncno je le blagovolila sprejeti njegovo povabilo in smeje jo je odvedel na plesisce. "Z veseljem."njegov obraz je za trenutek presinila senca pokvarjenega nasmeha, ki pa se je takoj nato zopet sprevrgel v povsem normalen nasmeh - kolikor je to pri Armu pac sploh slo. Umirjeno je polozil roko na njen bok in ujel drugo, cez nekaj trenutkov pa sta se ze vrtela po lahkotnih ritmih valcka.

Arm je bil vzgojen v elitno druzbo, kar je pomenilo, da so ga ze od malega ucili plesati in posledicno sedaj skorajda ni bilo plesa, ki ga ne bi imel v malem prstu. To je bila ena izmed redkih stvari z akatere je bil svojim groznim starsem vsaj malo hvalezen, saj mu plesne sposobnosti se nikdar niso skodile. Sploh pa valcek res ni bil ples, kjer bi si lahko karkoli dovolil ali pa sploh poskusal, ne, Arm je cakal na svoj najljubsi ritem. Ritem tanga. Z zadovoljnim nasmehom na ustnicah jo je lahkotno vodil preko plesisca. "Dobro pleses."je dodal kot mimogrede in jo zopet zavrtel.

Trmasto ga je pogledala, ko je vzvišeno in kar nekoliko oblastno zavrnil njen komentar na pijačo. "Ne," je počasi iztisnila skozi zobe. "Je pa zato odurno. Potem si pa res ubog, da se pitaš s tako sluzjo." Zalotila se je, kako ji skozi glavo seka vedno večja trma in raje je utihnila, kot bi imela spet precej dolgo debato o njegovem okusu. Arsh ni namreč glede svojih načel nikoli popustila niti za moment, prav tako pa je veljalo za druge dejavnosti, ki so se gospodiču poleg nje zdele na videz blazno zanimive.
Ko se je nasmejal, je za hip opazila na njegovih zobeh nekaj čudnega, vendar je zaslepljena od besa, oči prikovala na njegove. Zavila je z očmi ob njegovem stavku, saj ni dvomila o tem, da je bila tole velika laž. Navsezadnje jo je resno gledal, kot da jo bo pojedel, in to v dobesednem pomenu. "Karkoli že misli tvoj briljantni um izpeljati, se mu to ne bo posrečilo," ga je odločno zavrnila, kar pa verjetno niti za trenutek ni zamajalo njegovega visokega ega. Živčno je poskakala na stolu in vseeno v upanju gledala, če bo kje uzrla svojo sestro. Navsezadnje sta druga drugo branili pred takimi očarljivimi gospodiči. In ker njene sestre ni bilo v bližini, Arsh pa se je počutila nadvse razžaljeno in maščevalno, se pač ni premislila in hitro z njim pohitela na plesišče. Prisotnost in energija drugih je iz nje napravila kot skala trdo masko. Ni ji ušel Armadalov pokvarjen nasmeh, zato je pod še bolj oteženim principom svareče pogledala in nato sta počasi zaplesala v ritmu valčka. No, ni se treba pretvarjati, da se ji ni zdel enostaven ples, ker je pač bil. Popolnoma lahkotno je postavljala noge in spretno sta se vrtela po plesišču. Po opomoglem šoku, da se jo je tale upodobljeni visok ego pravkar izustil pohvaliti, je ozrla njegov obraz in na njem videla neopazno neučakanost in pričakovanje. "Hvala enako," je odsekano rekla, nato pa še vedno pozorno opazovala njegovo sporočilo obraza. Valček se je počasi končal in z ledenim obrazom je pričakala še naslednjega, ko je slišala popolnoma drugačen zvok. Vedela je, na kar je Armadal čakal oziroma na kar se je tale glasba pripravljala. Sama je plesala to zvrst plesa. Tango. Skremžila se je ob neprijetnih spominih, nato pa jo je zakuhalo. Dobesedno zarenčala je in s kristalnimi očmi pogledala Armadala. "Prekleta rit." Zanalašč ga je močno pohodila, vseeno pa ni bil najbrž pravi trenutek, da bi tekla v dom, saj je pravzaprav vedela, da bi ji Arm lahko sledil. Zastokala je kot razvajeni otrok. Bil je v njenem domu. Sicer pa, kdaj je bilo njej sploh važno za ostale? Zviška je gledala nekam v soplesalčevo brado, nato pa razdraženo slišala uvodno glasbo. So butci že morali tako hitro zakapirati to butasto pesem? Pravzaprav bi jo raje ucvrla dol s hordo učencev, ki so se verjetno odločili, da se ne bodo sramotili, ali pa preprosto niso dovolj pokvarjeni za to vrsto plesa. Arsh se je nagibala k drugi možnosti, v katero se je uvrstila tudi sama. Oziroma ni hotela biti taka, kar je v bistvu v svoji naravi bila. Strogo je pokimala Armadalu in začela sta nekaj uvodnih korakov. Jekleno se je zazrla Armadalu v oči in jih ni spustila kamorkoli. Ostro je pazila, da se ne bi vse skupaj prevesilo v kakšen dirty tango, kar bo nedvomno doživela, zato si je veselo nabirala moči, da se bo uprla. Vseeno pa je na njenem obrazu rahlo plaval izzivalen nasmešek, saj ni mogla kaj pomagati. Tango ji je bil pač všeč in najbolje ga je plesala od vseh plesov nasploh. Sploh pa od valčka.

((Ah tango to bi se kuj šla učit plesat ^^.))

Ithil je bilo počasi dovolj vsega. Ozirala se je po učenkah, učence pa prezrla, vendar ni nikjer našla nikogar ki bi ji ustrezal. Spila je še en kremni liker, nato pa počasi odšla iz dvorane. Videla je, da ni bila sama in da je že kar nekaj učencev zapustilo dvorano, vendar je to ni brigalo. Elegantno kot vilinka je odšla v Serpens ne da bi se enkrat samkrat ozrla.

''Ah, ti plešeš odlično...drugače pa sem res najslabše plsal v naši družini!'' ji je nakremženo povedal ter se dalje urno vrtel. ''Seveda pojdiva nekaj spit!'' ji je še potem dodal ter postopil za njo do šanka kjer si je naročil Bloody mary z kockico leda. ''Torej kakšna pa je kaj tvoja preteklost?''...

Leyla se je namrdnila, nato pa se hudomušno nasmehnila. "Hvala" je sprejela hvalo, ter skupaj z Timom odšla do šanka. "Moja preteklost? Me nisi tega že vprašal?" se je zasmejala. Srknila je požirek coctaila v barvi svojega doma. "Kako te ni prejšnjikraj niti ganilo ko si dobesedno umoril mulca?" se je pozanila. "Ker nekateri imamo v sebi še vsaj toliko čutnosti, čeprav nam jo bo ta šola še ta kanček izbila iz nas."

''Ah, čisto možno da sem te, ja!'' ji je v smehu odvrnil ter se ji globoko zazrl v oči. Malce se je stresel nato pa brez razmišnjanja popil Bloody mary ter se naslonil ob šank. ''Jah, če celo življenje že ubijaš tepotem več ne gane p čeprav je nedolžen... ji je tokat z resnim a še vseeno z malček zatikanja rekel. Ob tem se malce tudi skremžil nato pa nadaljeval še z svojimi vprašanji. ''Torej ti si kdaj že ubijala?''

Odkimala je z glavo. "Na takšen nivo še ne mislim priti, vsaj ne še takoj" mu je odvrnila ob njegovem vprašanju. "Celo življenje? Saj nisi resen!" Zmajala je z glavo. "Nikoli sicer ne vem, kaj me še čaka, ampak do zdaj še nisem izvedla nobenega uroka, ki bi povzročil smrt. Ne, ker preprosto ne morem. Moj brat pravi, da še muhi ne bi storila žalega, a kaj, ko se prekleto moti." Zasmejala se je. "Nad muho pa res lahko izvedem kletev križanih." Pomežiknila mu je in srknila še en požirek okusnega coctaila. "Sicer pa, tako kot sem prej rekla, nikoli ne veš kaj te čaka v življenju. Morda bom ubijala že jutri, morda pa komaj čez petdeset let. A rada se pustim presenetiti." Ustnice je zakrivila v očarljiv nasmešek. "Nikoli ne maram vedeti, kaj se bo zgodilo." Kozarec je približala ustnicam, a ni še srknila. Zazrla se je v Tima. "Kaj pa tvoja preteklost? Tudi ti nekaj povej o sebi, da ne bom cel čas jaz govorila." Popila je še zadnja dva požirka coctaila in si pri natakarju, ki je šel mimo, vzela novega. "In tvoja družina?"